Kdaj se KRAVICA spremeni v KRAVO

Kaj me jezi? Ufffffff ja. Nevljudnost in nepotrpežljivost. Dolge čakalne vrste. Lakota in nakup pidjame.

Da, nakup pidjame. To me jezi že dolga leta. Zelo rada imam mehke in udobne pidjame. Zame pidjama pomeni, da sem doma, pomeni udobje, konec dnevnih obveznost. Delovna maska in oprava uradne, odločne in poslovne ženske ostane tam nekje. V pidjami je udobje domačnosti in mehkobe, tako intenzivno, da ne zaznavam spon in pravil zunanjega sveta. In pidjama mora biti lepa. Lepa, mehka in za odrasle ženske.

In tu nastane težava, izziv včasih zelo hud problem. Zakaj sem se tega spomnila. Prejšnji teden zasledim velik napis: razprodaja pidjam. Tudi če nebi bila razprodaja je to eden od artiklov, ki ga vedno pogledam in z veseljem kupim. Hmmm takoj za čevlji J. Aaaaaaa ta problem je velik.

Prodajalka mi prijazno ponudi  pomoč. Pidjame bi pogledala. Pokaže prvo. Ali je to vse? In se pred menoj znajdejo še tri. Očitno je gospa opazila začuden pogled. In gledam štiri pidjame pred menoj. Modra z motivom zajčka, roza, z motivom kravice, sivo roza, z motivom mucke in belo zelena, z motivom srnice. Gledam in temu sledi globok vdih.

Gospa so to pidjame za odrasle? Želim si namreč pidjamo zase. Da to so ŽENSKE pidjame, poudari ona. Gledam in v glavi dilema. Naj bom humorna ali razmišljujoča, kar si nekateri lahko razložijo tudi nesramna.

Odločitev: humorna. Pa so ti motivi z namenom, da bi pomagali mojem partnerju? Gospa sprejme, ha lahko, da boste po novem njegova zajčica, doda hudomušno. Jaz pa nadaljujem, ja razumem zajčka in srnico in mucke toda kravica se lahko hitro spremeni v KRAVO! Lahko si mislite kako je moj komentar vplival na vse v trgovini? V trgovini je nastal vsesplošni smeh. V dobrem vzdušju se zahvalim in odidem.

A meni res ni jasno? In to nič jasno. Zajčki, srnice, mucke in kravice? Zdaj ko sem velika. No, ne bo šlo. In se začne iskanje odrasle pidjame. Črtaste, kockaste, enobarvne, pikaste, ….nekaj kar bi kazalo, da sem se odcepila od otroštva in da sem odrasla. Sicer doma, v udobju doma, v mehki pidjami. A naj bo lepa. Ta trenutek razmišljam ali naj iskreno napišem to, kar si resno mislim o pidjamah z otroškimi motivi za odrasle ženske. Ne, ne morem, so me vzgojili s preveliko dozo vljudnosti. (Verjemite mi, dragi bralci, sem napisala in izbrisala.)  

Bom pa napisala tole. Dragi moji, kdorkoli ste tisti, ki snujete motive za pidjame prosim pomislite na nas odrasle ženske, ki bi bile tako rade odrasle in lepe in privlačne v udobni bombažni pidjami in ne smešne. Nikakor ne smešne. Ali veste kako je težko najti mehko bombažno pidjamo, ki ima tudi lep design in nima motiva za otroke. To me vedno jezi, ampak res razjezi.

A to je le moj okus.  

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Zakaj raje seciram, kot se sekiram

Veliko razmišljam in temu nekateri moji prijatelji pravijo »seciranje«. Tako lahko rečem, da sem se odločila, da je zame bolje secirati, kot se sekirati.

Na osnovi »seciranja« - analize vedno pridem do razpotja.  Razumeti in/ali sprejeti?

V nasprotnem: 

Bi prepogosto uporabila sredinec v prometu, dobila cvetočo rano na želodcu, »tapecirano« ožilje, napad tesnobe, povešena ramena, prepogosto obiskovanje kopalnice, pogled »mrtve ribe«, ploščato rit, hiperaktivne »odvodne kanale« za solze, slovo od seratonina, invazijo kortizola, deficit v volji do dela in življenja, obglodane nohte, »pozornost« mimoidočih, etiketo »živčnosti«, Šmarno goro na trebuhu,  blokado v kreativnosti, glasno izmenjavo mnenj v družini, pomanjkanje volje do dotika, neukrotljive lase, živčne otroke, »avtocesto« na najlonkah, »vibrirajoče« roke,  spolzek spomin, kreativno odrezavosti, …….in na koncu vsega, lahko dobim še nepozaben kompliment, »neuravnovešena krava.«

Nič od naštetega si ne želim dobiti, imeti ali biti.

Že to da razmišljam, pomeni, da se me je zadeva o kateri razmišljam dotaknila. A o »globini« dotika odločam sama. Zadevo malce "premečem", kot palačinko z ene in drugo stran. Spremeniti je ne morem, torej…..

Vprašam se ali imam JAZ tak vpliv, da lahko obstoječo situacijo spremenim? Kaj lahko JAZ storim, da bo bolje ali drugače? In če je odgovor na prvo vprašanje, »ne« in na drugo vprašanje,«nič«, je odločitev dokončna.

Seciranje, da. Sekiranje, ne.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

R.E.S. = Razum, Egoizem in Samozavest

Petek. Konec tedna. Dedek, hči in vnuk. Prijetno druženje ob koncu tedna. Vnuk, najstnik, ki vstopa v svet odraslih. Poln idealov in sanj. Lahko bi rekla uresničljivih. Kupiti avto. Kaj pa je to takega? Delati je pripravljen, ni zapravljiv in vzgojen, da je ciljno usmerjen. Nato vstopa dedek, moj oče, z življenjskimi nasveti:

Ne bodi brezobziren. Ni lepo biti brezobrazen. Pošteno delaj. In bodi iskren. Pa boš vse imel.

Poslušam in razmišljam. Koliko je res pameten nasvet dedka? Če slediš vsebini nasvetov brez življenjskih izkušenj, bi rekla, da so nasveti pametni, modri in polni človečnosti. Zdaj pa stopim na drugo stran. Koliko so ti nasveti koristni? Koristni v današnjem času?

Ne bodi brezobziren. Potem moramo biti vedno obzirni do drugih. Do njihovih čustev, ciljev, želja in potreb. Potem moram vedno biti tiho. Zanemariti svoje mnenje in svoj pogled na situacijo ali posameznika.

Ni lepo biti brezobrazen. Ne glede na to, kaj kdo reče, stisni rep med noge, bodi tiho. Naj ukazujejo, se derejo, ponižujejo ali žalijo. Bodi tiho. Ne vrni.

Pošteno delaj. Dosledno upoštevaj  vse pogodbene obveznosti in izpolni vse obljube, ki so bile dane v besedni obliki.

In bodi iskren. Iskrenost gradi odnos. Povej vedno po pravici, tako kot je. Pomembno je, da si iskren in da lahko mirno zaspiš.

Waaauuuuuu sem se zelo hitro odzvala. Prosim, ne postavljaj tako togih okvirjev v to glavo najstnika.

 

Dedek je rojen na začetku prejšnjega stoletja. Za preživetje v zelo zahtevnih krajih, kjer je sosedski odnos predstavljal poglavitno osnovo za preživetje. Sodelovanje in soseski odnosi so pomenili varstvo otrok, skrb za živino, postavitev doma, delo na njivah in v sadovnjakih. Tam je veljal zakon narave in lepe besede.

Danes velja zakon moči. Kakršnekoli. Fizične, psihične, finančne, lepotne, socialne, pravne,  …

Otrok moj, sem rekla, danes velja zakon moči in preračunavanja. In sreča, da si R.E.S. dober v matematiki, preračunaj oz. razsodi, kdaj bo v določenem trenutku R.E.S. koristno zate. 

Žalosti me, da je tako. A ko dobro razmislim, vem, da bo še prevečkrat občutil moč nemoči.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Ledena kava, zavarovalništvo in kozmetika

Nedelja. Sanjsko sončna. Idealna za odpiranje sezone posedanja in opazovanja mimoidočih, ki so verjetno tako kot jaz odpirali sezono pohajkovanja po mestu, družinskih sprehodov ali pa oblizovanja sladoleda.

Ledena kava z dodatkom sladoleda z okusom lešnika. Kombinacija, ki vsaj pri meni ne prekaša nobene druge sladice. Uživam v okusu in opazujem, zaznavam in razmišljam. Pa me iz razmišljanja potegne gospa za sosednjo mizo, ki zelo naglas reče: »Tile zavarovalničarji. Kličejo me in vse bi mi razložili. Mir naj mi dajo, tako nič ne vem o tem! Zakaj bi jih potem poslušala?«

Me je kar malce odbilo od stola. Ampak res. V meni je zvenelo, tako nič ne vem o tem , zakaj bi jih potem poslušala? A ni nekako logično, da če nič ne veš o nečem, poslušaš in se učiš, pa se za tem odločiš. Kako zanimivo, zanima me kaj bi gospa rekla svojem otroku, če bi ji le-ta kaj takega rekel?

In jaz? Pred dnevi ugotovila, da bo potrebno okrepiti znanja s področja negovalne kozmetike. Leta in izkušnje puščajo zanimive sledi na mojem obrazu in morda bi bilo dobro spoznati »svet kremic«. Če mi že ne morejo vrniti mladosti in odvzeti »črtastih vzorcev« , morda pa vsaj odpravi utrujenost z obraza.

Drogerija. Prijazna gospa, ki sem ji pojasnila, da se moje znanje konča pri kremi za suho in mastno kožo. Vse ostalo serumi, toniki, mleka in vse ostalo z zelo kompleksnimi imeni. Ne vem kaj bi z njimi in predvsem ne vem kakšen naj bi bil vrstni red pri uporabi. Me prač prej ni zanimalo. Je bila mati narava prijazna do mene. Poslušam informacije prodajalke, ki mi zelo slikovito razloži pomen in namen vsake negovalne substance.

Z zdravim razumom , sem presodila, kaj bi morda preizkusila.  A ne bom pozabila njenega začudenega pogled,a ko sem jo na koncu vprašala: Gospa, kakšno funkcijo pa sploh ima tonik za obraz?«

Še danes se glasno nasmejim, ko se spomnim njenega obraza.  Mislim, da so se v mikro sekundi zvrstili, začudenost, zgroženost, dvom in presenečenje na njenem obrazu. Verjetno gospa ni navajena takih nevednic kot sem jaz. A kaj, razložila mi je in zdaj vem. Hmmm, vsaj mislim.

Pa gospa in zavarovalničar? Ta se je odločila ostati nevedna a polna obtožb in obsodb.  In ko se bo prvič nekaj zgodilo, verjamem, da jo bom zagledala nekje na TV ekranu, ko bo glasno izjavljala: Država nič ne da! Ne vem, a tako kot jaz zaznavam in razmišljam bo vedno manj dala. Upam, da se motim. 

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Kdaj je "samo" odločilnega pomena

Samozavest je, ko se zavedamo svojih sposobnosti, fizičnih in psihičnih. 

Samovšečnost je, ko se zavedamo samo svojih sposobnosti, fizičnih in psihičnih.  

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

S posluhom do dobička

Motivacija kot investicija. Ja ali ne? Najprej naj pomislim, kaj je to motivacija? Motivacija nekako pomeni gibati se, če to iz izvirne latinščine vržemo v slovenščino. Dobro. Razumem. To je tisto, kar sem dobila doma, ko je mati rekla: Lili uči se, v nasprotnem boš delala v tovarni tako kot jaz.

Sramotno? Ne. So pa bili časi, ko sem preživljala čas v istem delovnem okolju, kjer je moja mati zaslužila pokojnino. Študentsko delo pač. Ni važno kaj, le da zaslužiš za počitnice.

Tudi delo mi ni nikoli smrdelo. Pač delaš, kar delaš. Tudi to so me doma naučili, da nobeno delo ni sramotno. A me je nekaj v tem delovnem okolju zelo motilo. Hrup. Tovarna v kateri so izdelovali konzerve. Hrup, grozno glasen hrup. Tako glasno, da tudi svojih misli nisem slišala.

Omemba tovarne je v meni vedno prebudila grozno neprijeten občutek, ki ga je v meni pustil tisti glasen hrup. In pri meni je ta motivacija: »Uči se v nasprotnem boš delala v tovarni«, delovala. Pa ne zato, ker bi bilo to delo sramotno, temveč zato, ker me moti hrup in tako je še  danes. Ko grem na dopust, na kavo ali na sprehod bom vedno izbrala mesto, kjer ni hrupa. In če povzamem na kratko, če me nekdo želi motivirati, po domače brcniti v rit , je hrup pri meni ena od pravih tarč. Obljubi mi nekaj, kjer bodo zvoki, ki me ne motijo in velja, dogovorjeno, vse bom storila……

Torej, da motivacija obrodi sadove, mora biti ciljno usmerjena. Kako to vemo? Enostavno, da spoznamo svoje sodelavce. Spoznamo pa jih, če jih poslušamo in aktivno slišimo tisto, kar nam pripovedujejo.

Kje imam čas za to? Hmmm, res, priznam čas je danes dragocen, a tako izgubljate dobiček. Kako? Poglejmo. Imate sodelavca, ki ga slišite reči: »To ni moje delo!«

Kaj boste? Trditev razumeli, da je len? Lahko. Bolj profitabilno bi bilo ugotoviti, zakaj je to izgovoril? Možnosti je veliko: Morda ne zna (znanje), morda je v časovni stiski (organizacijske sposobnosti), morda misli, da ni sposoben (samopodoba) ali pa tudi to, da ni plačan za to delo (finance).

Če aktivno poslušamo, ugotovimo,  da je lahko vzrok pomanjkanje znanja, organizacijskih sposobnosti, nizka samopodoba ali ekonomski vidik. Zakaj je to dobro ugotoviti. Ker je ceneje za vsakega delodajalca.

No, naj se vsak odloči sam. Obdržati nemotiviranega zaposlenega, ki ne samo, da ne dela, temveč poleg vsega ustvarja tudi negativno vzdušje ali se naučiti aktivno poslušati in zaznavati zaposlenega.

Torej je moja mati investirala. Svoj motivacijski stavek je usmerila in zadela. A takrat ni vedela kaj dela in ni vedela zakaj ta stavek pri meni deluje. Ni se spuščala v to, ni analizirala.  Tudi jaz nisem.

Skozi življenje se je ta motivacija spremenila v samomotivacijo. Z leti sem spoznala, da je pri meni  hrup zelo pomemben vzvod. Storila bom vse, da se mu le izognem.  

Torej, kako investirati v motivacijo? Kako motivirati zaposlene? Potrebno je znati izbrati pravo tarčo in takrat se investicija povrne. Vedno. Preverite, splačalo se vam bo.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Kje se skriva profit

On je len! In tu novo  vprašanje: Ali ta trditev pomeni, da je lenoba prisotna tudi na strani osebe, ki trditev izgovarja.

Če je posameznik len, je potrebno spodbuditi delovne navade. Kako to storiti? Iskanje rešitve za nastalo situacijo (lenobo) je delo. Delo pa zahteva napor. In zakaj do tega ne pride? Zakaj obupamo na poti iskanja ustreznega vzvoda, ki bi spodbudil delovne navade pri posamezniku.

Motivacija ni lahko delo. Motivacija niso zgolj lepe zgodbe in prepričevanje v smislu: Ti zmoreš, Ti znaš, Verjemi vase, ipd.

Prava motivacija zahteva visoko stopnjo zaznavanja osebnosti posameznika, ki ga razvijamo. Temu sledi vztrajnost in sodelovanje tako motivatorja, kot tudi osebe, ki jo motivator razvija. Motivator mora vplivati počasi in dosledno, na vse etape miselnega procesa posameznika. Miselni proces se odraža v vedenju posameznika. Vedenje pa je vzrok za rezultate v komunikaciji, v odzivanja na spremembe, v dinamiki dela, v odnosu do sodelavcev, ….

Torej, če želimo spremeniti vedenje (komunikacijo, odzivanje na spremembe, dinamiko dela, ….) moramo začeti delati z bazo posameznika – miselnim procesom. Miselnost posameznika je baza iz katere izhaja neuspeh, lenoba in neprofitabilno vedenja. To so tiste  ovire, ki si jih skrbno nabiramo celo življenje v obliki svojih prepričanj.  

Posameznik sam se ne zna prebiti preko ovir.  Potrebuje pomoč, motivatorja, trenerja, vodjo, učitelja, ki mu bo pokazal, kako preko ovir. In tu je prostor za delo in ne za lenobo.

Morda drzno od mene, toda pri vsem svojem delu z ljudmi še nisem spoznala lenega posameznika. Spoznala pa sem veliko oseb, ki imajo znanje, izkušnje in talente pa ne vedo kaj bi z njimi. In to niso lene osebe temveč nemotivirane osebe.

Čas za ponoven razmislek. In naj nam tokrat pomaga kraljica današnjega časa – ekonomija. Nova tema za razmišljanje. Kaj je v tej zgodbi vložek in kaj profit? 

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Ali je lenoba lahko koristna

Obstajajo aktivnosti oz. dela, ki jih ne maramo početi. Pa kaj? Nekako nisem nikoli obtoževala. 

Ne poznam nikogar na tem svetu, ki bi z veselje počel vse kar je moč početi. Torej, vsi tu in tam izkazujemo malo manj interesa za posamezna opravila. Čudno?

  

Sem pa razmišljala, kako to, da mnogi mislijo, da so vse negativne osebnostne lastnosti slabe ali nekoristne?

Ali ni bolj pomembno to, da posameznik zna z negativnim delom osebnosti pametno upravljati. Zakomplicirano? Niti ni.

Če nečesa ne delamo radi, lahko poiščemo alternativo ali bližnjico (beri: rešitev). Zato pa potrebujem domišljijo, organizacijske sposobnosti in znanje. Kaj pa manjka tem osebnostim lastnostim? Nič. Seveda, če znamo z njimi upravljati in jih uporabljati.

Sicer pa ali ni večina izumov nastala ravno s tem namenom, da nam nekaj ni treba delati oz. da si določena dela olajšamo.

Pralni stroj, pomivalni stroj, tiskalnik, avtomobil, kosilnica, ……… No jaz samo razmišljam.

Res je, lažje je nekomu reči, da je len, kot poiskati njegove pozitivne osebnostne lastnosti (npr. domišljijo, organizacijske sposobnosti in znanje). Ga na osnovi pozitivnih lastnosti motivirati, da jih koristno uporabi. Uppppssss, zdaj pa imam novo temo za razmišljanje? Kdo je zdaj tu bolj len?

Danes je pa res vsak lahko »učitelj«

Z dvignjenim glasom.

S palico v roki.

Z grožnjo.

Kje je »učitelj« s posluhom? »Učitelj«, ki zna slišati ali zaznati tisto malo posebnost osebe, ki ga lahko spremeni v prvaka.

Kje je »učitelj« z voljo do dela? »Učitelj«, ki se ne boji delati z malo posebnostjo osebe. »Učitelj«, ki posebnost spreminja v talent.

Kje je »učitelj«, ki ima v sebi moč za presojo, večjo od lastne subjektivnosti? »Učitelj«, ki ne izhaja iz etiketiranja na osnovi prve »ocene«.

Kje je »učitelj«, ki ga odlikuje organizirana vztrajnost? »Učitelj«, ki ima moč voditi posameznika iz tretje lige v superfinale.

Kje je »učitelj«, ki uporablja palico za usmerjanje, navzgor? »Učitelj«, ki zna uporabiti palico kot orodje za odstranitev ovire in ne kot orodje za povzročitev bolečine.

Kje je »učitelj«, ki razume moč besede? »Učitelj«, ki z besedo dvigne srčni utrip in ne prebada želodec.

»Učitelj« ima moč, palico in ne razume, da je grožnja njegov lastni poraz. »Učitelj« je lahko kdorkoli, a le UČITELJ lahko osebo spremeni v osebnost.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Ko je lepo biti neuspešen in smešen

Prijateljstvo je odnos med dvema osebama, ki se v družbi en drugega počutita prijetno.

Tudi:

Ko, lahko pošljemo diplomacijo na dopust. Snamemo rokavičke in pustimo na plano vse kar naš um »sproducira« in kar opazi naše oko.  

Ko komaj čakamo zgrožen pogled prijatelja, ki mu takoj za tem sledi neobvladljiv smeh.

Ko stavek: »Ti si pa res nor/a« dejansko pomeni navdušenje.

Ko ob pripovedovanju najnovejše »zgodbe« uporabimo vse elemente komedije, tragedije in drame.

Ko lahko pozabiš na »podnapise«.

Ko prijatelj postane soustvarjalec, novonastalih norosti,  brez sodbe.

Ko pojem »filozofija« lahko ohrani svoj starodaven pomen, »prijatelj modrosti«.

Prijatelj je oseba v družbi katere je prijetno biti vse. Tudi neuspešen in smešen.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Kaj je to avtoriteta

On je taka avtoriteta! Rad bi bil avtoriteta! Kako postati avtoriteta?

Pa kaj v bistvu je avtoriteta? Ne, bom raje tako. Kdo v mojem življenju je predstavljal neko avtoriteto?

Babica, učiteljica za matematiko v srednji šoli, profesor za trženje na fakulteti, moja prva šefica in moja mentorica v službi.  

Babica. Ko sem se rodila je bila stara skoraj 67 let. Vedno mi govorila: »Za dobrim konjem se dviguje prah.« In verjetno mi zato ni bilo nikoli mar kaj drugi govorijo o meni. Vedno sem se ukvarjala s seboj. Druge pustim, da živijo svoje življenje.

Učiteljica za matematiko. Nikoli nisem bila spretna s številkami. Vedno mi govorila: »Lili vsaka formula je rešljiva na svoj način. Le počasi in potrpežljivo.« In danes je strpnost ena od mojih poglavitnih prednosti.

Profesor za trženje na faksu. Nekoč je rekel: »Znanje je največja investicija.« Verjetno zato strpno preberem vse. Če ne razumem, a me še vedno vsebina zanima,  raziskujem dokler ne najdem razlage, ki jo razumem.

Moja prva šefica mi je nekoč rekla:«Vem, da misliš, da vse znaš. Če boš poslušala, razmišljala in se učila, boš znala še več. Več kot jaz, ker sem veliko starejša od tebe in bom prej umrla. Če ne, boš vedno znala toliko,  kot zdaj.« Danes aktivno poslušam, razmislim in se šele nato odzovem. Vedno in povsod.

Mentorica v službi (danes prijateljica). Vedno, ko sem bila najbolj jezna ali celo besna mi je najprej povedala dober vic. Po sproščujočem smehu je resno rekla: »No zdaj je čas za odrasel in resen pogovor.« Danes najprej počakam, da me »zapusti« jeza, šele nato dovolim,  da me zapusti »beseda«.

Moje »avtoritete« so me usmerjale, razvijale in mi svetovale. Jaz sem samo črpala »navodila za življenje«.

Naučili so me: da ni važno,  kaj si drugi mislijo. Da sem edina, ki pozna svoj cilj. Da za pot do cilja potrebujem potrpljenje in čas. In da bo na tej poti nenehno potrebno krepiti znanje. Le to pa lažje storim,  če znam dobro zaznavati in poslušati. V ključnih situacijah pa je pomembno, da najprej ohladim razjarjeno »otroško« glavo in nato vklopim zdrav odrasel razum.

Moje avtoritete so imele moč, pozicijo in znanje. In to so znale uporabljati in ne zlorabljati. In to je po meni avtoriteta. 

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Kako je lahko rogljiček z marmelado vir navdiha

Stojim pred kioskom s pekovskimi izdelki. Ogledujem si izložbo. Sem ena tistih, ki ji lakota zamegli razum.

Gospa prodajalka: »Kaj bi?«

Jaz: »Ne vem.«

V osnovi pa je edini cilj, karkoli pojesti, samo, da me zapusti tisto tiščanje v želodcu. 

Gospa prodajalka: »No, a ste se že odločila?«

Jaz: »Mah, nič bom rogljiček z marmelado, preizkušeno je dober, ji odvrnem.«

Gospa prodajalka: »Bo dovolj en?«

Jaz: »No, prav imate, dajte mi dva, odvrnem z nasmehom.«

Gospa prodajalka: »Bi želela še kaj?« Medtem že tipka po blagajni.

Jaz:«Neeeebi…..al pa bi« Se takoj premislim. »Dajte še eno štručko z olivami. In to bo res vse.«

Gospa prodajalka: »Ste prepričana? A nebi še nekaj za posladkati?«

Stojim in jo gledam. Še vedno lačna. Zato verjetno počasi dojemam.

Pa stisnem iz sebe nekako zmedeno: » KAJ? A SO ROGLJIČKI Z MARMELADO SLANI!?!????«

Se pogledava in v neobvladljiv smeh. Obe. Mimoidoči, naju še malce čudno pogledujejo. Še v smehu, vzamem nakup, se zahvalim in odidem, v glavi pa:

Navzkrižna prodaja zahteva visoko stopnjo koncentracije.

Je pa res, da tega dogodka ne bom nikoli pozabila. Rogljiček, navaden rogljiček z marmelado je ostal nenehen vir navdiha. Vedno,  ko razmišljam, kaj vse je potrebno za uspešno izpeljano prodajo se spomnim tega dogodka. In na prvem mestu je vedno: ostati z zavedanjem v procesu prodaje.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljanae Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Naj vam bo zavist v korist

Prisedem k Eriki, moji znanki. Vprašam: Kako si?

»Jezna sem kot ris. Matr mi gre na živce ta Polona. Vedno tisto svojo debelo zadnjico uspe zriniti povsod!« je komentirala Erika.

Prvo vprašanje: Zakaj je tako sproščena, da vedno brez ovinkarjenja vse pove?

Ker mi zaupa. Ob vsem se najpogosteje samo pomenljivo nasmehnem. Če je razpoložena, res razpoložena bo rekla: »No, da slišim tvojo analizo!«

Drugi vprašanje: S katerim čustvom se ukvarja Erika?

Jezo? Ne. Z zavidanjem.

Tretje vprašanje: Kaj Erika zavida Poloni?

Erika zavida Poloni, da se zna brez (navidezno) velikega napora vključiti v različna okolja.

Četrto vprašanje: Kaj je s kritiko priznala Erika?

Svojo slabost. Težave pri vzpostavljanju stikov z ljudmi.

Peto vprašanje: Čemu Erika pripisuje visok pomen?

Zunanji podobi. Kljub temu, da Polona nima zadnjice »ustrezne« velikosti, ji uspeva uspešno navezovati stike.

Šesto vprašanje: Kaj okolici sporočamo s takimi in podobnimi kritikami?

Jasno in transparentno izražamo svoje slabosti. Ali ste to vedeli? Ne? No zdaj veste.

Sedmo vprašanje: Kako vam lahko zavist koristi?

Aktivirajte lastno zavedanje. Ozavestite svoje slabosti. Priznajte si jih. Poiščite vzroke za pomanjkljivosti. In začnite delati na sebi.

Osmo vprašanje: S čim se ukvarja Erika?

Z čustvi, ki jih v njen budi Polonin uspeh.

Deveto vprašanje: Kaj Erika postavlja kot pogoj za uspešno socializacijo?

Velikost zadnjice.

Deseto vprašanje: Ali bo s takim načinom razmišljanja izboljšala svoje sposobnosti socializacije?

Ne.

Razmislite. S kritiko izkazujete lastne slabosti. Kako naprej? Odločite se sami. Jaz samo razmišljam.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Kdo ali kaj vpliva na vas?

Te dni sem gledala neko pogovorno oddajo. Udeleženci moderator oddaje in dva estradna zvezdnika. Spol: moderator , moški, estradnika moški in ženska. Starostna struktura: prva polovica 30. let. Status: vsi zaposleni.Stan: moderator, samski, estradnika v zakonskih zvezah. Otroci: da.

Tema pogovora: vpliv na razpoloženje. Moški estradnik razloži, da je tehtnica po horoskopu in da je vse odvisno na katero stran se nagne tehtnica. Ko je na negativni strani, je težaven, zaprt, zamorjen in se ne odziva na nič. Zapre se vase in čaka, da se tehtnica nagne na drugo stran. V takih trenutkih za njegove posle skrbi žena.

Kdo pa pri vas drži niti v rokah? Zvezde ali vi?

Priznam, da sem nekaj, kar nekaj časa razmišljala o tem. Skozi sebe. Tudi sama sem rojena v zanimivem, a nestabilnem znaku. S katerim bijem bitko že celo življenje. Njegova forma mi dopušča pobeg v skrivališče, a tja ne grem. Zakaj? Izkušnje so pokazale na ni fajn. Ni dobro, zame. Da je samo cona ugodja in da je rezultat veliko boljši, če vložim malo več napora in se premikam. Počasi, a se premikam. In …..steče. Kako zmorem? Imam voljo do življenja in do novih izkušenj. In tisto še bolj pomembno, živim svoje življenje in ne dovolim, da me življenje nadživi.

Pa, da ne bo pomote, zanimive so te zvezde in vso to znanje vezano na moč planetov in zvezd. Tu in tam z zanimanjem preberem kako zadevo na to temo. In če pišejo o polni luni in retrogradnem merkurju ali slabi motiviranosti je to zame samo informacija, ki me opozori na to, da bo potrebno vključiti dodatni motor. Takrat kljubujem silam, ki me vlečejo nazaj. Morda bolj previdno in z veliko več pozornosti, a kljubujem. In se premikam. Počasi, res počasi. A se premikam.

In veste kaj? Ugotavljam, da takrat v sebi najdem najboljšo verzijo sebe.

Še pomnite? Četrta faza motiviranja mladih – prevzemanje odgovornosti zase. Le kako naj bom vzornik, svetovalec, učitelj, če pustim, da nekdo ali nekaj upravlja z mojim urnikom, mojo voljo, mojimi odločitvami ali celo mojim življenjem.

Nič nimam proti navadam in tudi ne čutim odpora do obrednih navad. A le do trenutka dokler niso ovira za moj razvoj.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljane Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.

Ali verjamete v moč mlade energije in starih izkušenj

Neeee, bom sam/a! Mnogokrat slišano od otrok. Pa jim kljub temu pomagamo shoditi, jesti, umiti se, pisati, računati, ……. . A to ostane. Odrastemo in …ne, rabim nikogar, to zmorem sam.

Spremljam mlade podjetnike in mala oz. srednja podjetja. Delam z njimi na področju razvoja vodstvenih veščin oz. prodajno pogajalskih večin. Pogosto slišim:  In ne gre, se ne da, situacija je taka, ne rastemo. Tolikokrat slišano. Pa je res?

Ok, sprejmem način razmišljanja. Razumem pa ne.  Bolj se sprašujem, kako lahko podjetnik »kapitulira«? V 21. Stoletju nikakor ne morem razumeti, da se nekaj ne da, da ne gre, da zastaneš na mestu in obstaneš v rasti.

Kaj manjka? Manjka mi element socializacije in sodelovanja. Kaj ko bi poiskali sodelavce? Nimate sredstev? Sprejmem in razumem. Vse stane. Toda lahko stane tudi malo manj ali celo veliko manj. Ste zagnali podjetje in potrebujete spletno stran. Stane, nimate financ oz. so zelo omejene. Ste pomislili, na mlade informatike in si poiskali nekoga, ki zna.

Kaj bi s tem pridobili?

Vi kot podjetje dobite spletno stran. Morda ne bo identična spletni strani mednarodno uspešne korporacije,  bo pa redno opremljena z novo vsebino. Poleg tega je bistvo vsega da iščete rešitve in premagujete situacije.

Mlademu informatiku pa boste pomagali polniti življenjepis, pridobivati izkušnje in mu morda omogočili dodatna sredstva za izobraževanje, dopust, stanovanje, hrano, ….

Zakaj ne?

Mladi si želijo. Resnično želijo biti del nečesa. Pokazati, da nekaj znajo. Želijo biti kreativni. In predvsem si želijo pokazati znanje. In morda, kar sploh nebi bilo slabo, želijo si vas kaj naučiti. In želijo si od vas nekaj naučiti. To v pravem pomenu besede pomeni sodelovanje.

Kaj morate storiti? Potisnite svoj ego na stran. Pustite se učiti mlajšim. Imajo veliko povedati. Moje delavnice so vedno boljše in vedno bolj dinamične, samo zato ker dovolim, da me vodijo in učijo. Kaj potem delam jaz? Pokažem jim kako obvladovati svoj ego, kako komunicirati, kako prodajati sebe in svoje znanje in kako odločno voditi? Popeljem jih v svet odraslih. Pustim jim razmišljati na njihov, nov in svojevrsten način, a ustvariti profit.

Povzeto v enem stavku: Združujem moč mlade energije in starih izkušenj. Tovrstna mešanica je pravi kerozin. Eksplozija uspeha. Ne obnašam se kot otrok in se pustim naučiti tudi tistim, ki so veliko mlajši od mene. Pa vi?

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljane Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana."

Iz teh mladih nikoli ne bo nič. Res?

Zadnje čase me vedno več znancev prijateljev in sodelavcev sprašuje , kaj misliš ali sem dober starš. In vedno imam odgovor; ne vem nisem tvoj otrok.

Zakaj mislim, da je to vprašanje najboljši odgovor. Razmišljala sem kaj definira dobrega starša. In prišla do ugotovitve. Ni enoznačnega odgovora. Zakaj?  Ker če bi rekla, da moraš biti strog, zadržan, ljubeč, pomočnik, nadzornik, sodnik, ……, ali karkoli drugega, bi posameznik z izbrano metodo otroka motiviral z napačnimi vzvodi.

Ne smatram, da sem najbolj pametna. A znam se pametno pogovarjati. Tudi z mladimi, mnogo mlajšimi od sebe. Veliko je takih, ki radi preživijo čas v pogovoru z menoj in opažam, da se mi pogosto zaupajo. Kje je skrivnost, so me vprašali? Sprejemam jih. Sprejemam njihovo mnenje. Dajem jim možnost, da se odločijo in jih ne enačim z napako. V pogovoru, jaz postanem poslušalec. Dovolim jim, da me poučijo kdo so, kaj hočejo in zakaj? Skozi leta izkušenj sem oblikovala svojo formulo. Morda vam lahko pomaga. Sestavljena je iz štirih korakov: Kako?

Faza odločanja (vedno obrazložim )

Življenje je sestavljeno iz samih odločitev. Bolj odraščaš več jih je. Če smatraš, da je težko, ko se odločaš med verzijo A in B, se motiš. Če se odločaš med dvema možnostima, lahko smatraš, da si veliki srečnež. (prehod v fazo učenja vrednotenja odločitve)

Učenje vrednotenja – iskanja koristi

V življenju se odločamo med veliko več možnostmi. Katera je prava? Ne vem. Četudi imam veliko več pomladi za seboj, ne vem. Če smatraš, da ti lahko pomagam pri odločitvi bom vedno tu zate. Pripravljena na pogovor. In četudi se bova skupaj odločila katera odločitev je prava se lahko zgodi, da izbira ne bo najboljša ali celo pravilna. In bo potrebno izbrati novo rešitev. (prehod v fazo razumevanja treninga)

Obdobje treninga

A to je življenje. In če misliš, da je to težko, ti povem, da ni. Je samo vaja, ker do 18. Leta so za vse tvoje odločitve odgovorni starši. Torej je to obdobje samo prostor za vajo, trening. Proces učenja. (prehod v fazo prevzemanja odgovornosti in odraslosti)

Prevzemanje odgovornosti

Kajti po 18. Letu sam prevzemaš odgovornost za vsako svojo besedo in vsa svoja dejanja. Če danes začneš trenirati, si do takrat samo pridobiš kondicijo v razmišljanju in ti bo lažje. Še vedno bo pa težko. Vsaka odločitev je zahtevna, ker vpliva tako na odločevalce, ostale načrtovane in nenačrtovane udeležence ali pa celo na izzid situacije.

In to ponavljam v tisoč in eni obliki. Prijazno a odločno z veliko razumevanja.

Ali lahko to isto formulo uporabimo v drugačni situaciji. Lahko. O tem prihodnjič.


"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljana Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana."