Danes je moj rojstni dan

Čas za bilanco stanja.

Ko zjutraj odprem oči sem srečna, da poleg sebe zagledam to osebo. Ni mu lahko  z menoj, a odlikuje ga visoka stopnja potrpežljivosti. Hja, mojim razmišljanjem nikoli konca in on je oseba, ki sliši prav vse te »nebuloze«. Kje češ žensko spraševat o čem razmišlja? A je tok firbec ;-). In zadnjič je ponovno storil to napako. Jaz pa: a veš kaj, če pravijo, da se je človek razvil iz opice, razmišljam, kakšne so te opice na Kitajskem, Japonskem in Koreji? Ko bi vi videli ta pogled? Vredno je z njim deliti vse te »nebuloze« in opazovati tisti izbuljeni pogled. Nasmeji me do solza. Naj traja.

Imam družino, ki me pogosto spomni na nadaljevanko »Pozorište u kuči« (Gledališče  v hiši). Stara srbska nadaljevanka, toliko stara, da so, žal že vsi igralci pokojni. No moja družina je še kako živa. Tako živa, da sem ob njih jaz tista, ki izbuljim oči, ko usekajo kako brihtno. Kar zahteva veliko smeha na drugi strani mi pa daje veliko materiala za razmišljanje. Naj traja.

Sem ena tistih Slovenk, ki sodi v redek segment posameznikov, ki z veseljem »zaupije« na ves glas: I love my job! Kar pa ne pomeni, da jim je tam v službi lahko z menoj. Odlikuje me visoka stopnja kreativnosti, to ste verjetno ugotovili iz 1. Točke in v službi ni nič drugače. Ni jim lahko z menoj, predvsem takrat, ko mi nekdo v 21. stoletju reče, »da se nekaj NE DA«. A, če je rezultat, REZULTAT, bodo že potrpeli. Konec koncev so oni odločevalci in me lahko postavijo na cesto kadarkoli želijo. Kapo dol vsem mojim sodelavcem. Naj traja.

Imam prijatelje, ki stojijo ob meni. Ne pred menoj in ne za menoj. Tu so, ob meni, že dolga leta. In ni jim lahko z menoj. Pravijo, da se ob meni počutijo, kot da bi šli na RTG. A ostajajo, spoznali so, da ta moj jezik izgovori marsikaj, v njihovo dobro. Oni pa se odločajo in jaz sprejemam. Družba, brez vas nebi bila to kar sem. Naj traja.

Imam polno omaro pisanih oblačil, kot sem tudi sama. No, da se razumemo, vedno nekaj manjka, a nekako preživim. Kreativnost mi pomaga. Naj traja.

Imam 10 let staro prevozno sredstvo imenovano »manekenka« in še vedno nekako sodeluje z menoj. Z veliko pogajanja seveda, a najdeva kompromis. Naj traja.

Imam notranji mir, a navzven izražam moč. Ne dovolim, da me lomijo zunanji dejavniki. Kaj  želijo in kam »tišijo« je njihov problem. Jaz vem, kaj jaz hočem in kaj nočem. Pika. Pristajam le na tiste kompromise, ki ne rušijo moj notranji mir. Čar let je v tem, da ti ni potrebno več delati kompromisov, če nočeš. In ja, še bolj pomembno, zelo dobro vem kdaj gre za kompromis in kdaj za dolžnost. Naj traja.

Imam odprto srce in glavo. Vstopi in ostani če želiš. Jaz te bom sprejela. Edino kar ne toleriram je jamranje. Vodila te bom pomagala, usmerjala in dvigovala. Postavila na noge. Če si pa želiš ostati »jamrač«, lahko, tvoja odločitev, ne bom obsojala, a ne bom poslušala.  No hart feelings. Naj traja.

Imam znanje in izkušnje. Prvo sem si pridobila in si še vedno pridobivam s formalno izobrazbo, drugo pa je plod moje kreativnosti. Če bi »čičala« in nebi upala nič poskusiti bi ostala ena tistih, ki ve kako je v teoriji, v praksi pa ne. Zato sledim svojemu motivatorju: «Dvigni rit in glava ti bo sledila«. Včasih stopim malce nespretno in padem. Boli? Boli. A grem naprej. Naj traja.

Imam rojstni dan. Vsako leto. A ga že dolgo ne praznujem, ker bi morala vsako leto organizirati cigansko poroko. Ne gre. Zakaj, boste rekli povabi tiste, ki jih imaš rada? A veste kaj, rada imam veliko oseb in z leti imam najraje tiste, ki mi poskušajo zabijati žeblje v kosti, želodec in srce. Zaradi njih vem kaj hočem in vem kaj nočem. Naj traja.

Imam skrito željo, ki je znana tistim ki so res v moji bližini. Zaradi želje delam, rastem in se razvijam. No še nekaj časa bo ostala skrita. Naj traja

Imam to znanje, da znam upravljati s seboj. To mi omogoča, da (verjetno) nikoli ne bom dobila čir na želodcu ali kaj podobnega zaradi sekiranja. Naj traja.

Imam talent vrhunskega govornika in predavatelja. A to ne pomeni, da ne potrebujem dodatnih treningov. Sprejemam pohvale, a zaradi kritik rastem. Naj traja.

In najbolj pomembno: imam to možnost, da za svoj rojstni dan vedno nekomu nekaj podarim. Kaj? Življenje, pravico do življenja in do svoje osebnosti in pri tem postane uspešen. Če si to letos želiš biti ti, prijavi se, morda te izberem.

Imam sebe. Ne iščem več smisla življenja. Doumela sem misel dr. Zorana Milivojevića »Smisel življenja je življenje samo.« Hvala Zoran.  Naj traja.

Prvič - P.S.

Še vedno iščem odgovor o tistih opicah. Če kdo kaj ve, bom vesela novega znanja. ;-)

Vaš vod čaka na vas

O vodja, tvoje edino delo je voditi. Vzeti svoj vod in iti po poti strategije družbe. Kako enostavno zveni strnjeno v en preprost stavek. In vse skupaj se začne že pred jutranjo kavico.

Ne bom pisala o tem kakšen je dober vodja, o tem je napisano veliko. Pisala bom o tem kar vam vaši člani tima nikoli ne povedo. Pa bi morali vedeti.

Prva dva zapiska pred 15 leti……

Stanislav, član prodajnega tima. Komercialist. Dober komercialist, a ne odličen. Dinamičen, klepetav, iskren in včasih celo malo vsiljiv. Rad je v centru pozornosti, to se vidi. Rad je pohvaljen in rad vidi da mu na glas priznamo dosežke. Njegov dvom: Lili veš nisem slep, vidim, da vodje določene posle dajejo komercialistom. In to me niti toliko ne moti. Moti me, da tem poslom, ki jih niso sami poiskali in ustvarili ploskamo na sestankih. Včasih bi kar znorel.

Ingrid, članica prodajnega tima. Uspešna. Zelo. Vedno med top komercialisti. In me pokliče. Jezna. Zelo. Samo da ti povem, da nisem nič naredila, ker mi je "una šefica" naložila urejanje obrazcev za CRS bazo in delitev CD-jev tistim, ki so bili izžrebani v nagradni igri. Pa tako sem hotela. Ta tvoja ideja je fenomenalna pa še v izplačilu provizije bi se poznalo. Oprosti, obljubila sem ti , da bom del tega projektnega tima a…..res sem jezna. Ni pošteno.

Oba bijeta bitko s poštenostjo. Oba sta se našla v situaciji, ko poštenost vpliva na njuno produkcijo. Ko njuna bitka s poštenostjo vpliva na uspešnost vašega tima.

Kaj sem naredila? Ne, nisem reševala situacij. Ne posegam med vodjo in komercialista. Jaz le popravljam način razmišljanja in problemi se rešujejo sami. Ne verjamete.

Moj odgovor Stanislavu: Tvoja težava izhaja iz tvoje poštenosti. Imaš dve možnosti: v bodoče ne sprejmi posla, ki bi ti ga poiskal šef ali pa mu reci, da si ne želiš biti izpostavljen na sestanku. Lahko pa tako kot ostali aktiviraš zavedanje in si priznaš, da si v posel vložil kar nekaj dela in da si zaslužiš pohvalo za vloženo delo, če že ne za samostojno iskanje strank.

Moj odgovor Ingrid: Vir jeze je v tvoji poštenosti in odgovornosti. Lepo je, da se zavedaš obljube, ki si mi jo dala. Vendar, kot odgovorna oseba, veš, da je navodilo vodje prioritetno, pred mojo prošnjo po sodelovanju v projektnem testiranju. Poleg tega, aktivnosti, ki ti jih je dodelil vodja ponujajo vrsto prodajnih priložnosti. V takih situacijah se vedno odločaš, ali boš dovolila, da jeza ustavi tvojo produktivnost ali pa boš pošteno oddelala najprej to, kar ti je naročil šef potem bova pa midve izpeljali projektno testiranje.

Imate svoje mnenje o tem. Zato ste vodja. Nekdo je v vas videl kvalitete. Krepite jih. Krepite svoje vodstvene veščine. Ne dovolite, da vaše vodenje raztrga zver imenovana nezadovoljstvo. Sprva zelo nepomembna in nemočna, ko se rodi, a zelo močna in mogočna, ko se okrepi.

Kako? Naučite se poslušati svoje zaposlene. Naj bodo komercialisti ali pa ne. Vi vodite svoj vod. In koristno je za vas, družbo in vaš vod, da znate slišati tisto kar vam sporoča.

In za zaključek: če imate talent za vodenje, in očitno ga imate, ker ste vodja, vaša odgovornost je uporabiti in krepiti ga. Naučite se dejansko slišati vaše zaposlene. Zakaj? Vplivalo bo na rezultat. 

Zgodbe z mojega kauča.....

Gledam in črpam iz izkušenj. Mojih, mojih sodelavcev in tistih, ki se ukvarjajo s podobnim poslom. Zapiski, grafi, markerji, misli, opombe. Veliko se je nabralo v 26 letih. Res, da že nekaj časa kreiram svoje izkušnje in poskušam formirati smiselno zanimivo knjigo, a bom tokrat nekaj ugotovitev strnila v krajše objave. 

Prodajalci. Eden od najbolj osovraženih poklicev v Sloveniji, če ne tudi širše. Po meni pa ena bolj zanimiva skupina posameznikov. In, če to strnem v ta en stavek s katerim izražam svoje mnenje o prodajalcih, ugotovim, da sem zajela (skoraj) vso populacijo sveta. Kaj nismo vsi prodajalci? Bolj kot opazujem, bolj se mi zdi, da bi ta trditev zdržala. Nekateri prodajajo svojo igrano predstavo, nekateri burek, nekateri češnje, nekateri aplikacijo, nekateri laži. V različnih oblikah.

Prodajalci. Moja strast. Ja, zveni patološko, a priznam. Izziv, po meni, več kot zanimiv. Že leta se ukvarjam z razvojem prodajnih in vodstvenih osebnosti. Prav tako spremljam različna izobraževanja za prodajalce. Mnogih sem se tudi udeležila, nekatere poslušala do konca, pri nekaterih pa sem enostavno sprejela odločitev in odšla.  

Odnos, potreba, prezentacija, zaključek. 80% trenerjev prodaje razlaga tovrstno teorijo v različnih oblikah, z različnimi pojmi, z različnimi metodami in vse….delujejo ali pa ne. Odvisno od predavatelja? Da, vendar odvisno tudi od slušatelja.  Toda le mali odstotek prodajalcev prebije tisto zgornjo mejo uspeha v svojem delu. Ne glede na to kaj prodajajo.

Ko sem vstopala v tovrstna znanja sem imela samo eno samo vprašanje: Če je to tako enostavno zakaj od vsake prodajne skupine samo mali odstotek zacveti, ostali pa…..?

Proučevala sem, testirala in dokončno formirala svojo metodo. Slovensko. Pisano na kožo tipičnemu predstavniku slovenske družbe. A da mi je to uspelo sem najprej morala ugotoviti kje so ovire?

In tu se zgodba iz mojih zapiskov začne.

Ugotovitev št. 1

Vprašanje, ki ga udeleženec izobraževanj, ki ne doživi prodajnega razcveta, ne postavi predavatelju: No, in po vsej tej teoriji kako naj vzpostavim odnos? Kaj naj vprašam? Kako naj se približam? Kako naj ga nagovorim?

Težava v prodajalcu: ovira ga sramežljivost, zadržanost, skromnost, dvom, morebitne obtožbe in obsodbe, negotovost, nezaupanje, spontanost, …..

Ugotovitev št. 2

Vprašanje, ki ga udeleženec izobraževanj ne postavi predavatelju: No in kako naj ugotovim, kaj je potreba pri vsakem kupcu posebej? Kaj je tisto, kar mi bo dalo usmeritev in koliko je možnosti?

Ovira ga natančnost, perfekcionizem, organiziranost, nepotrpežljivost, ne-samospoštovanje, tekmovalnost, ….

Ugotovitev št. 3

Vprašanje, ki ga udeleženec izobraževanj ne postavi predavatelju: No, ali to pomeni, da ne morem uporabiti že pripravljeno predstavitev? Ovira ga točnost, potreba po nadzoru nad situacijo, prilagodljivost, urejenost, skrbnost,……

Ugotovitev št. 4

Kako naj vprašam, ali bo stranka kupila? Ključna ugotovitev, če nebi imel vse zgoraj naštete ovire, vprašanje sploh nebi potreboval.

Po vseh ugotovljenih ovirah pa sem ovrgla vso prodajno teorijo in začela z razvojem prodajalcev. Osebnim razvojem prodajnikov. Ne z izobraževanjem prodajnih tehnik, temveč sem z osebnim razvojem komercialista omogočila prodajni tehniki, da zaživi v popolnosti. Ko sem strla negotovost, aktivirala spontanost in okrepila samospoštovanje sem uspela. Dobila sem uspešnega posameznika.

Kaj sem potrebovala?

Aktivirati 100% dostojanstvo. Tako, da je spoznal, da delam zanj.

Zgraditi čvrsto in 100% zaupanje. Tako, da je spoznal in začel verjetni napotkom.

100% sposobnosti aktivnega poslušanja. Tako sem lahko zaznala njegovo kritično točko.

Način s katerim lahko dosežeš avtoriteto vodje, učitelja, vzornika. Uspešno.

Ko spremeniš konec, prideš na začetek

Danes sem bom spustila  v odnos med delodajalcem in zaposlenim. Ko se spustim v pogovor o tem odnosu imam pogosto občutek, da v teh vodah jadram skozi življenje jamskih ljudi. Toliko nezadovoljstva, toliko tegote, toliko nepoštenosti, toliko obsojanj. Kot, da še vedno velja 282. člen Hamurabijevega zakonika, oko za oko. A zakaj, kje je vzrok, me je zanimalo in da…….

Tole pisanje ni namenjeno kot apel delodajalcem. Namenjeno je tebi zaposleni. Zadnje desetletje zelo pogosto slišim misel: »Ne morejo oni mene tako malo plačati, kot jaz lahko malo delam«. Zakaj, vriska v meni? Kaj je tebi? Zakaj si si poleg vseh negativnih občutkov in čustev še sam sebi prilepil klofuto? Obesil zvonec neuravnovešenega upornika?  Zavezal štrik okoli vratu. Kaj res ne vidiš drugo pot? Pot ki bi te vodila k lastnim ciljem.

Pojdimo na začetek. Ne bom pozabila kolegice. Ne kolegice, sodelavke, ki se je v enem letu po zaposlitvi razvila v zelo uspešno komercialistko. A tam nekje proti koncu prvega leta, je rekla: »Danes mi gre vse tako na živce, še slabih nekaj mesecev nazaj pa sem si samo želela dobiti službo. Na razgovoru, mi ni bilo nič pomembno. Želela sem si samo službo«. Ja jo razumem. In velikokrat sem to slišala.

Danes ko razmišljam trezno o tem pogovoru, ugotavljam, da je potencialni zaposleni na razgovoru vede, kot nosečnica. Poln hormonov in adrenalina. Brez razuma. V njemu utripa samo ena želja. Želim si službo. Zaslepljen od intenzivnosti želje, ne sliši in ne vidi, kaj mu potencialni delodajalec govori? Kupil in pritrdil bi vse, le da podpiše pogodbo in ga od trenutka veljavnosti pogodbe objame tisti občutek socialne varnosti. Zaposlen sem.

Kaj pa delodajalec, je bil pošten? Ne, boste odgovorili vsi kategorično v en glas. Pa ne vem, če bi se strinjala z vami. Pove vam,  kaj pričakuje od vas? Pove, vendar v jeziku odraslih. Včasih malce abstraktno, vendar pove. Toda to da bi vas objela socialna varnost je v tistem trenutku za vas bolj pomembno, kot to, da bi si drznili abstraktno strukturo slike spremeniti v jasno in konkretno podobo vašega delovnega okolja in vaših dolžnosti za katere s podpisom pogodbe prevzemate odgovornost. In da, ste kot večina varnosti željnih, naj me samo vzamejo, naj dobim službo potem pa bo. In je.

In potem je. Seveda je, le da ne tisto kar ste vi pričakovali. Delodajalec je bil na razgovoru pošten. V svojem jeziku. Le vi ste malo zaspali v odstranjevanju meglice. Povedal je kakšna so njegova pričakovanja. Ne bom sodila kako zelo jasno. A povedal je. In zdaj….po porodu in uravnovešenju hormonske slike ste se zbudili v realnosti. Malo razočarani, malo zmedeni, malo nezadovoljni. In tako iz dneva v dan, do dne, ko se razočaranost, zmeda in nezadovoljstvo združijo v jezo. Ki raste in se krepi iz dneva v dan…..In pride dan ko prvič izustite: »Ne morejo oni mene tako malo plačati, kot jaz lahko malo delam (cinično)«. Res?

Od vsem misli na tem svetu ste si moral izbrati ravno tisto, ki ti koristi nič, nula, zero. Od vsem misli na tem svetu ste morali pokazati, da niste borec. Od vseh misli na tem svetu ste si moral izbrati tisto, ki deluje samodestruktivno in samomorilsko na vas. Ne samo da boste ubili vse svoje znanje in izkušnje, ampak boste ubili vse, kar bi lahko pridobili jutri. Se zavedate tega?

Delodajalec. Je kakršen je in dela kot dela. Sledi svoji strategiji in viziji. Način izbira sam. Kaj pa vi? Vi ste pa obupali. Vi nimate strategije in ne vizije. Vi ste si izbrali misel: »Ne morejo me tako malo plačati, kot jaz lahko malo delam«. Pametno! Pametno? Pametno??? Ne bom sodila, bom pa spisala svoje razmišljanje do konca.

Moje mnenje je in vedno bo, da je zaposleni najbolj pomemben člen podjetja. In ta člen mora biti negovan, ustrezno usmerjen in okrepljen, da v nobenem trenutku nebi popustil. In če ste to negovan in usmerjen in okrepljen brali enosmerno, naj takoj dodam, da v nobenem primeru nisem mislila, da v vsem tem procesu ni vašega napora. Je in to zelo intenziven. Zakaj? Ker, če si želite rezultat je napor potreben. Nenehen napor. V kakšni obliki in kako intenziven, ne vem bi morala imeti bolj jasen vpogled v celotno situacijo.

Vi ste pa samo presodili, da niste dovolj negovani, usmerjani in okrepljeni. Odločitev je padla. Vdaja. Ker tovrstna misel, ni nič drugega kot vdaja. Niste prišli na razpotje, temveč na konec. Vaša odločitev, naj bo. Nikogar ne bom prepričevala. Če je pa slučajno v vas kanček borca za svoje izkušnje in znanje. In če slučajno še niste skočili v globoko brezno konca, potem imam hudomušen predlog za vas. Za začetek misel: »Ne morejo oni mene tako malo plačati, kot jaz lahko malo naredim«, zamenjajte z mislijo: »Ne morejo oni mene tako malo plačati, kot jaz njim lahko vzamem«.

Kaj to pomeni? Hmmmmm, jaz verjamem v slovenski um in pamet, tako da ste zagotovo doumeli sporočilo. Vsekakor vas porine naprej, v akcijo tako telesno kot umsko. Iz samodestruktivnosti v samorazvoj.