Kako je lahko rogljiček z marmelado vir navdiha

Stojim pred kioskom s pekovskimi izdelki. Ogledujem si izložbo. Sem ena tistih, ki ji lakota zamegli razum.

Gospa prodajalka: »Kaj bi?«

Jaz: »Ne vem.«

V osnovi pa je edini cilj, karkoli pojesti, samo, da me zapusti tisto tiščanje v želodcu. 

Gospa prodajalka: »No, a ste se že odločila?«

Jaz: »Mah, nič bom rogljiček z marmelado, preizkušeno je dober, ji odvrnem.«

Gospa prodajalka: »Bo dovolj en?«

Jaz: »No, prav imate, dajte mi dva, odvrnem z nasmehom.«

Gospa prodajalka: »Bi želela še kaj?« Medtem že tipka po blagajni.

Jaz:«Neeeebi…..al pa bi« Se takoj premislim. »Dajte še eno štručko z olivami. In to bo res vse.«

Gospa prodajalka: »Ste prepričana? A nebi še nekaj za posladkati?«

Stojim in jo gledam. Še vedno lačna. Zato verjetno počasi dojemam.

Pa stisnem iz sebe nekako zmedeno: » KAJ? A SO ROGLJIČKI Z MARMELADO SLANI!?!????«

Se pogledava in v neobvladljiv smeh. Obe. Mimoidoči, naju še malce čudno pogledujejo. Še v smehu, vzamem nakup, se zahvalim in odidem, v glavi pa:

Navzkrižna prodaja zahteva visoko stopnjo koncentracije.

Je pa res, da tega dogodka ne bom nikoli pozabila. Rogljiček, navaden rogljiček z marmelado je ostal nenehen vir navdiha. Vedno,  ko razmišljam, kaj vse je potrebno za uspešno izpeljano prodajo se spomnim tega dogodka. In na prvem mestu je vedno: ostati z zavedanjem v procesu prodaje.

"Vsi podatki na spletni strani so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Ljiljanae Pavković s.p. Komercialna uporaba vsebine brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana.