Čas za bilanco stanja.
Ko zjutraj odprem oči sem srečna,
da poleg sebe zagledam to osebo. Ni mu lahko
z menoj, a odlikuje ga visoka stopnja potrpežljivosti. Hja, mojim
razmišljanjem nikoli konca in on je oseba, ki sliši prav vse te »nebuloze«. Kje češ žensko spraševat o čem razmišlja?
A je tok firbec ;-). In zadnjič je ponovno storil to napako. Jaz pa: a veš kaj,
če pravijo, da se je človek razvil iz opice, razmišljam, kakšne so te opice na
Kitajskem, Japonskem in Koreji? Ko bi vi videli ta pogled? Vredno je z njim
deliti vse te »nebuloze« in opazovati tisti izbuljeni pogled. Nasmeji me do
solza. Naj traja.
Imam družino, ki me pogosto
spomni na nadaljevanko »Pozorište u kuči« (Gledališče v hiši). Stara srbska nadaljevanka, toliko
stara, da so, žal že vsi igralci pokojni. No
moja družina je še kako živa. Tako živa, da sem ob njih jaz tista, ki
izbuljim oči, ko usekajo kako brihtno. Kar zahteva veliko smeha na drugi strani
mi pa daje veliko materiala za razmišljanje. Naj traja.
Sem ena tistih Slovenk, ki sodi v
redek segment posameznikov, ki z veseljem »zaupije« na ves glas: I love my job! Kar pa ne pomeni, da jim
je tam v službi lahko z menoj. Odlikuje me visoka stopnja kreativnosti, to ste
verjetno ugotovili iz 1. Točke in v službi ni nič drugače. Ni jim lahko z
menoj, predvsem takrat, ko mi nekdo v 21. stoletju reče, »da se nekaj NE DA«.
A, če je rezultat, REZULTAT, bodo že potrpeli. Konec koncev so oni odločevalci
in me lahko postavijo na cesto kadarkoli želijo. Kapo dol vsem mojim
sodelavcem. Naj traja.
Imam prijatelje, ki stojijo ob
meni. Ne pred menoj in ne za menoj.
Tu so, ob meni, že dolga leta. In ni jim lahko z menoj. Pravijo, da se ob meni
počutijo, kot da bi šli na RTG. A ostajajo, spoznali so, da ta moj jezik
izgovori marsikaj, v njihovo dobro. Oni pa se odločajo in jaz sprejemam. Družba,
brez vas nebi bila to kar sem. Naj traja.
Imam polno omaro pisanih oblačil,
kot sem tudi sama. No, da se razumemo,
vedno nekaj manjka, a nekako preživim. Kreativnost mi pomaga. Naj traja.
Imam 10 let staro prevozno sredstvo
imenovano »manekenka« in še vedno nekako
sodeluje z menoj. Z veliko pogajanja seveda, a najdeva kompromis. Naj
traja.
Imam notranji mir, a navzven izražam moč. Ne dovolim, da me lomijo
zunanji dejavniki. Kaj želijo in kam »tišijo«
je njihov problem. Jaz vem, kaj jaz hočem in kaj nočem. Pika. Pristajam le na
tiste kompromise, ki ne rušijo moj notranji mir. Čar let je v tem, da ti ni
potrebno več delati kompromisov, če nočeš. In ja, še bolj pomembno, zelo dobro vem kdaj gre za kompromis in
kdaj za dolžnost. Naj traja.
Imam odprto srce in glavo. Vstopi
in ostani če želiš. Jaz te bom sprejela. Edino kar ne toleriram je jamranje.
Vodila te bom pomagala, usmerjala in dvigovala. Postavila na noge. Če si pa
želiš ostati »jamrač«, lahko, tvoja odločitev, ne bom obsojala, a ne bom poslušala. No hart feelings. Naj traja.
Imam znanje in izkušnje. Prvo sem
si pridobila in si še vedno pridobivam s formalno izobrazbo, drugo pa je plod
moje kreativnosti. Če bi »čičala« in nebi upala nič poskusiti bi ostala ena
tistih, ki ve kako je v teoriji, v praksi pa ne. Zato sledim svojemu motivatorju:
«Dvigni rit in glava ti bo sledila«.
Včasih stopim malce nespretno in padem. Boli? Boli. A grem naprej. Naj traja.
Imam rojstni dan. Vsako leto. A
ga že dolgo ne praznujem, ker bi morala
vsako leto organizirati cigansko poroko. Ne gre. Zakaj, boste rekli povabi
tiste, ki jih imaš rada? A veste kaj, rada imam veliko oseb in z leti imam najraje
tiste, ki mi poskušajo zabijati žeblje v kosti, želodec in srce. Zaradi njih
vem kaj hočem in vem kaj nočem. Naj traja.
Imam skrito željo, ki je znana
tistim ki so res v moji bližini. Zaradi
želje delam, rastem in se razvijam. No še nekaj časa bo ostala skrita. Naj
traja
Imam to znanje, da znam upravljati s seboj. To mi omogoča, da
(verjetno) nikoli ne bom dobila čir na želodcu ali kaj podobnega zaradi
sekiranja. Naj traja.
Imam talent vrhunskega govornika in predavatelja. A to ne pomeni,
da ne potrebujem dodatnih treningov. Sprejemam
pohvale, a zaradi kritik rastem. Naj traja.
In najbolj pomembno: imam to možnost, da za svoj rojstni dan
vedno nekomu nekaj podarim. Kaj? Življenje, pravico do življenja in do
svoje osebnosti in pri tem postane uspešen. Če si to letos želiš biti ti,
prijavi se, morda te izberem.
Imam sebe. Ne iščem več smisla življenja. Doumela sem misel dr.
Zorana Milivojevića »Smisel življenja je življenje samo.« Hvala Zoran. Naj traja.
Prvič - P.S.
Še vedno iščem odgovor o tistih opicah. Če kdo kaj ve, bom
vesela novega znanja. ;-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar