Ljubezen ni ljubezen....

Danes bom zaplula v vode v katere navadno ne plujem. Vsaj v pisani besedi ne. Po vseh velikih mislih, ki jih berem…..naj pristavim svoj lonček. Drugačen. Včasih poln cinizma, včasih namerno provokativen, včasih pa tako preračunljiv, da ga enostavno nekateri ne morejo napolniti s tako opevanim čustvom ljubeznijo.

Najbolj enostavne stvari je najtežje razložiti. A jaz bom drzno poskusila. Po moje. Zdaj ko imam za seboj veliko pomladi, veliko izkušenj, veliko znanja in veliko osebnih svetovanj na to temo.

Kaj je ljubezen? Večna dilema. Pomembno je vedeti, da sem pred tem vprašanjem poslušala različne zgodbe. Najverjetneje, če so jih želeli deliti na mojem kavču, niso bile uspešne. So pa mnoge še vedno žive in rehabilitirane. Uspešno. In zato sem si drznila v pisni obliki stopiti na zahteven teren. Ljubezen. Pogosto me sprašujejo, kaj je ljubezen in po neuspešni vezi sledi še vprašanje prizadetega, no, ali je to ljubezen.

Jaz? Jaz najbolj pogosto postavim vprašanje, kaj pričakuje od ljubezni? In nekako na ta način pridem do odgovora, kaj je za posameznika ljubezen. In kot je v moji navadi, ob dogovoru, rahlo stisnem ustnice in pogled, nagnem glavo in zaplujem v podzemlje duše klienta. Kako smo si različni?

Kaj je ljubezen. Naj vas razočaram. Kljub vsemu nisem našla enodimenzionalnega odgovora, ki bi ga lahko stisnila v en stavek in bi veljal za vse. Ljubezen ni kruh, čeprav bi v prispodobi tudi lahko bila.

Dovolite mi, da za trenutek stopim korak v stran in vas morda tudi nasmejim. Izjava petletnika, ki je nikoli ne bom pozabila: ljubezen je, ko oče zjutraj mami skuha kavo ona pa njemu zvečer zmasira noge. Nič rož, nič diamantov, nič luksuza, nič slave. Samo odnos. In iz tega sem in bom črpala.

Po meni je ljubezen odnos. Pika. In tu se začnejo pojavljati variacije. Na tej točki zaživi tista moja, kaj iščeš in pričakuješ ti? V odnosu vsak nekaj išče. Ona jutranjo kavo, on večerno masažo nog. Tretji pa bi se ob tem močno namrdnil. Toda, to je njun odnos. In zakaj ne, če jima tako paše. Naj dopolnim. Ljubezen je odnos med dvema osebama. Gremo naprej.

Torej, kaj iščeš v ljubezni? A danes na moje vprašanje dobim odgovore, kot so: iščem lepoto, lepo telo, status, veljavo v družbi ali službi, popotovanja, finančno stabilnost, brezskrbnost, ………..nekaj. In to mene ne moti. Toda, sledim vprašanju: je to odnos ali pa je to temelj za odnos?

Temelj. Iz dolgoletne prakse svetovanja ugotavljam, da oseba sploh želi začeti graditi odnos mora pred tem biti izpolnjen nek predpogoj. In ta predpogoj ne obsojam. Sledim mu, kaj se zgodi, da se temelj poruši. Gre le za odločitev posameznika in jaz nisem sodnik in razsodnik. Prej bi rekla, da sem vodnik po labirintu ljubezni posameznika. Po njegovi mapi. Sledim miselnosti, ki je vodila v zaljubljenost. Fazo odnosa, ko se nivo delovanja hormonov razbohoti v sfero, da se vse ostale osnovne življenjske potrebe umaknejo in ostane le potreba po telesni prisotnosti druge osebe. Ko hormoni tako močno dvignejo nivo energije, da je vse kar je slabo ali žalostno premagljivo. Ker velja slediti samo enem. Vrniti se v bližino ljubljene osebe.

In ko hormonska nevihta potihne. Ko zaspijo trebušni metuljčki in hrbtne mravljice, telo zahteva svoje. Počitek. Spanje. Medtem ko posameznik zahteva nazaj tisto notranjo energijo. Metulje in mravlje. Globine in širine. A življenje vodi v življenje. Realnost. Izmučeno telo klone, čustva iščejo mirno luko in slika dobi neko novo dimenzijo. Realnost. Vse potihne. Mirnost pa zelo pogosto omogoča kristalno jasnost. Kajti vsaka zaljubljenost mine. In nastopi čas za ljubezen. Če res? Bolj pogosto ugotavljam, da posamezniki to imenujejo navada. A naj jo imenujejo karkoli ostaneta dve osebi v vezi. Odnosu. Ki je.

In tu je temelj za prvo nestabilno stopnico v odnosu dveh. To da sta in ne da rasteta.

Življenje piše romane. Toda vsak roman se zaključi, ko se dva zaljubita. Naprej ne vemo nič. Še iz časov pravljic je tako, …..in živela sta srečno do konca svojih dni. Res? Pogosto na tem mestu nastopi naša domišljija. In te iste pravljice in romane prenašamo v realno življenje. Končajo se tam kjer naj bi se začel graditi odnos. Odnos ljubezni. Življenje piše romane. Morda, a skozi moja svetovanja so ti romani bili tragedije lastne percepcije posameznikov o pravljičnem življenju, ki je temeljil na prvem poglavju. Zaljubljenosti.

Druga zelo pomembna ugotovitev, ki sem se je naučila iz svoje svetovalne prakse je to, da nismo avtentični. Kaj naj bi to pomenilo? V odnos vstopamo z neko teorijo ljubezni, ki izhaja iz videnega, slišanega, branega. Jaz bi tako kot………… . V času, ko nam je na pladnju ponujeno graditi hiše ljubezni iz vseh možnih materialov in vseh možnih oblik na še tako nemogočih krajih, se posamezniki odločajo, da bi ljubezen ko jo ima………in tu sledi primerjava. Tovrstne situacije sem poimenovala »copy/paste« ljubezen.

Ne jaz in ne vi ne moremo ljubiti, kot nekdo drug. Zakaj? Ker nismo nihče drug in nikoli ne bomo. Ljubimo in gradimo odnos lahko samo, kot to znamo mi sami. Svojo ljubezen je potrebno znati oblikovati po svoji lastni meri skupaj z nekom. Ali pač? Kopiranje pomeni, da nisi svoj. In ker nas je malo profesionalnih igralcev smo v takih situacijah zelo transparentni lažnivci. Zato, da to spoznaš ne potrebuješ nikakršno znanje. Laž se prepozna in začuti. Pa četudi s tistim,  »nekaj tu ni tako, kot bi moralo biti«. In če temu dodamo dolgo časovno obdobje, dobimo rezultat z negativnim predznakom.

Zveni kot matematika. No ravno to ni, je pa matematika odnosa. Ljubezen je odnos. Odnos, ki temelji na spontanosti in spoštovanju. Kopirati pa ne pomeni, dajati sebe, temveč dajati nekaj kar si želite biti pa niste.

Mnogo pred menoj je  William Shakespeare zapisal:

Poroka zvestih duš, glej, ne pozna

zadržkov! Ne, ljubezen ni ljubezen,

če varanje jo v varanje peha

in izogibanje v umik oprezen!

O, ne, ljubezen je svetilnik žarki,

ki neomajno na viharje zre,

je zvezda v temi tavajoči barki,

ki kaže smer, čeprav globine ne.

Ljubezen Času ni pavliha bedni,

čeprav ji srp cvet ust in lic dohaja;

o, ne spreminja z dnevi se in tedni,

temveč do koca dni, do groba traja.

Če to ni res, če bom jo kdaj pogubil,

jaz nisem pesnil in nihče ni ljubil!

Ljubezen ni ljubezen, če varanje te v varanje peha. Ko vstopaš v odnos najprej ne varaj sebe, da si to kar nisi. Ker si na tak način takoj prevaral drugo osebo. Zapomnite si, ko varaš sebe, varaš druge. In tu ni prostora za ljubezen.

A kaj je ljubezen? Po meni?

Ljubezen je, po meni, odnos med dvema osebama, ki znata preživeti turbulentne čase. Lepo je uživati ko si mlad in pol sanj in je neskončno veliko možnosti da se sanje izpolnijo. A pride čas, ko spoznaš, da morda ne bo tako, kot si si želel. Ker tako je. V tem pisanju ne bom pisala zakaj. To je tema za nek drug blog. Enostavno se zaradi celotnega spleta okoliščin vmeša še dinamika življenja, ki je ni moč načrtovati. Življenje pač.

Medtem, ko en od partnerje karierno raste, drugi pada ali stagnira. V taki situaciji znati uživati v njegovem uspeh in v sebi ubiti zavist in sprejeti svoj maksimum ali poiskati novo pot. Preživeti svoj neuspeh in tuji uspeh, to je ljubezen.

Medtem ko se vrtijo pomladi, se vrti tudi časovnica telesne podobe. Tisto, kar si občudoval, iz različnih vzrokov spreminja obliko, velikost, težo. A kljub temu ti veš, da je za to podobo še vedno tista zabavna, dinamična, zanimiva oseba, ki jo vidiš, če se ji zazreš globoko v oči, kljub temu, da se je podoba spremenila.

Lepo je uživati v ljubezni, ko je materialna situacija taka, kot si jo želite. Ne razmišljate o neplačanih položnicah in se ne odpovedujete različnim razvadam. A nenadoma se pojavi finančna nestabilnost. Ali je v tebi prisotno zavedanje, da si nekoč v času pravih neviht in strel vedno poiskal zavetje ob tej osebi. Da te je občudoval v novi obleki ali brez nje, v kariernem razvoju ne glede na vse, urejeno in neurejeno, veselo ali žalostno, uspešno ali neuspešno.

Ljubezen po meni je odnos med dvema osebama, ki znata preživeti turbulentne čase. Ki znata, ki si želita, ki se spoštujeta, ne glede na vse se še vedno imata rada. Ljubezen po meni je odnos med dvema osebama, ki znata preživeti turbulentne čase. Oba. In če ne, ne govorimo o ljubezni, temveč o kratkoročni koristi, ki izhaja iz temelja (poglej na začetek). Mi pa nismo znali temelj učvrstiti z neminljivimi zadevami. Pustili smo temelj da gnije.

Spoštovani moji. Ljubezen je odnos med dvema osebama, ki znata preživeti vsako turbolentno obdobje. To pa je možno le če je postavljeno na čvrste temelje samozavesti odnosa. Na tiste elemente posameznika, na katere ne vpliva ne denar in ne starost in ne karierni uspeh, ….

Da, kako prav je imel tale William, Ljubezen ni ljubezen, če varanje te v varanje peha……. Če ste na samem začetku graditve odnosa varali sebe, ste vi tisti, ki ste že na začetku gradili ruševine. A to ni konec, tudi na ruševinah se da graditi, če je zmes emocij in osebnostnih lastnosti ustrezno uporabljena.